Judovsko pokopališče
Opis
Judovsko pokopališče v Sarajevu je eden najpomembnejših spominskih kompleksov v Evropi in drugi največji zgodnjenovoveški judovski sakralni kompleks na celini, takoj za praškim. Nahaja se v jugozahodnem delu Sarajeva, na območju Kovačići in Debelo Brdo, na površini 30.000 m². Nastalo je ob starejši nekropoli stećkov, leto 1630 pa velja za zanesljivo leto ustanovitve.
Pod 3.850 nagrobnimi spomeniki počivajo generacije sefardskih družin, ki so Sarajevo gradile in oblikovale stoletja. Posebno vrednost dajejo edinstveni sefardski nagrobniki – po obliki in simbolični motiviki neprimerljivi z nobenim judovskim pokopališčem na svetu. Kompleks obsega tudi pokopališko kapelo, spominske kostnice in spomenik žrtvam. Leta 2004 je bil razglašen za nacionalni spomenik BiH.
Sefardska dediščina
To, kar Judovsko pokopališče v Sarajevu dela edinstveno v svetovnem merilu, so nagrobniki sarajevskih Sefardov. Ta veja judovskega naroda, ki je po izgonu s Pirenejskega polotoka konec 15. stoletja našla dom v osmanskem Sarajevu, je razvila poseben tip nagrobnikov – domomorfnih oblik in simbolične motivike, kakršne ni na nobenem drugem judovskem pokopališču na svetu. Najstarejši ohranjeni nagrobnik na pokopališču označuje Samuela Baruha, prvega sarajevskega rabina, z napisom iz leta 1630.
Kompleks in spomin
Poleg grobnih parcel kompleks obsega tudi pokopališko kapelo, spominsko kostnico iz leta 1952, aškenaško kostnico iz leta 1962, spomenik žrtvam ustaških zločinov, vodnjak in ograjo. Pokopališče je nastalo na območju starejše nekropole stećkov, ob kamnolomu na Šatoriji, od koder so kamen pridobivali tako za bosanske stećke kot za judovske nagrobnike – kar na majhnem prostoru povzema stoletno sobivanje različnih skupnosti Sarajeva.
