Stari grad Blagaj
Opis
Stari grad Blagaj, znan tudi kot Stjepan-grad ali Bona, je eno najstarejših utrjenih naseljenih območij v Bosni in Hercegovini, ki leži na vrhu kraškega hriba nad izvirom reke Bune, nedaleč od Mostarja. Raziskave so pokazale, da je bilo območje neprekinjeno naseljeno od železne dobe do leta 1835 – od ilirske gradine, rimskega kastruma, bizantinske dograditve, pa vse do srednjeveške palače in osmanske mošeje.
Površina utrjenega kompleksa znaša približno dva hektarja, zidovi pa so ponekod ohranjeni do 12 metrov višine. Maja 1404 grad postane sedež vojvode Sandalja Hranića, nato pa tudi hercega Stjepana Vukčića Kosače, po katerem je v ljudskem izročilu poimenovan Stjepan-grad. Osmanlije so ga zavzele leta 1465 in obnavljale leta 1699 ter 1827. Do vhoda vodi 900 metrov dolga in le 2 metra široka konjska pot serpentinastega vzpona. Razglašen je za nacionalni spomenik Bosne in Hercegovine.
Plasti zgodovine
Le malo utrdb v Bosni in Hercegovini nosi toliko zgodovinskih plasti na tako majhnem prostoru kot Stari grad Blagaj. Na trikotnem izravnanem hribu so v treh različnih kotih ostanki ilirske gradine, rimskega kastruma in srednjeveške trdnjave z osmanskimi dodatki. Rimljani so tu, neverjetno za svojo prakso, gradili stran od prometnic – hrib je bil preprosto preveč strateški, da bi ga obšli. Osmanlije so, ko so leta 1465 prevzele grad, na njem našle še žive zidove in prostor obogatile z mošejo in cisterno, vendar je posadka raje bivala v mestu spodaj. Evlija Čelebija leta 1664 piše, da grad »izgleda, kot da je pravkar prišel iz rok mojstra” – pohvala, ki bolje kot katera koli analiza govori o takratnem stanju.
Arhitektura in najdbe
