Stara Crkva brvnara
Opis
Stara brunarica, stisnjena v miru vasi Malo Blaško, le kilometer in pol od Slatine, stoji kot nemi pričevalec obstoja in vere. Čeprav se kot uradno leto navaja 1745, osem stećkov na njenem dvorišču nakazuje precej globlje korenine.
Ta arhitekturni dragulj, velik le 28 kvadratnih metrov, skriva neverjetno skladnost oltarja, ladje in pevskega kora. Nastala je v času turških prepovedi, zato je morala biti po legendah cerkev skromna in zlita z gozdom, ki jo še danes obdaja. Danes je priljubljeno zatočišče sprehajalcev in ljubiteljev kulturne dediščine, ki v njeni preprostosti najdejo izjemen mir in pristno duhovnost.
Arhitektura v malem
Cerkev brunarica v Malem Blašku navdušuje s proporci: na le 28 kvadratnih metrih lesene konstrukcije je uspešno umeščen celoten liturgični program — oltar, naos, priprata in kor. Ta arhitekturna zgoščenost ni pomanjkljivost, temveč posebnost brunarnega graditeljskega mojstrstva, ki je moralo v razmerah prepovedi gradnje pravoslavnih svetinj v času turške oblasti najti skromne, a funkcionalne oblike.
Bogato poslikana notranjost in rezljana carska vrata, delo mojstrov ikonopiscev s konca 19. stoletja, pričata, da velikost nikoli ni bila ovira za lepoto.
Legenda in stećki
S cerkvijo je povezana ena najlepših legend o brunaricah Eparhije banjalučke: da so jo kmetje ponoči prestavili, ker so jo Turki oskrunili z vpeljavo konj, paši pa prijavili, da se je cerkev sama preselila. Ta legenda, razširjena v več različicah po vsej Bosni in Hercegovini, je odsev resničnih zgodovinskih razmer gradnje svetinj v osmanskem obdobju.
Osem stećkov, najdenih na pokopališču ob cerkvi, pa pripoveduje drugačno zgodbo — da je to sveto mesto starejše od same brunarice, morda iz pozno srednjeveškega obdobja bosanskega kraljestva.
