Trdnjava Gradina
Opis
Tešanjska trdnjava, znana tudi kot Gradina, je ena največjih trdnjav v Bosni in Hercegovini, zgrajena na strmem skalnatem griču sredi Tešnja, ob reki Tešanjki. Z vrha trdnjave se vidi celotno mesto v kotlini, s treh strani pa je pečina skoraj nedostopna. Gradina je rasla skozi tri tisočletja: na ilirski utrdbi so zgradili rimski refugij, nato je v poznem srednjem veku zraslo fevdalno mesto plemiške družine Zlatonosović, vsak naslednji osvajalec pa je v kamnu pustil svojo plast.
Skupna površina kompleksa znaša 5.600 m², obseg obzidja je 390 metrov, zidovi pa so debeli do 2,4 metra. Znotraj trdnjave so ohranjeni Krnja kula, cisterna s kapaciteto 70.000 litrov, tabija, Dizdareva kula in sahat-kula. Tešanjska trdnjava je bila razglašena za nacionalni spomenik Bosne in Hercegovine in danes ponosno stoji nad mestom, ki se je razvijalo ob njenem vznožju.
Tri tisočletja na skali
Le malo utrdb v Bosni in Hercegovini se lahko pohvali s kontinuiteto, ki jo nosi Gradina: najdbe iz bronaste dobe pričajo, da je bil ta grič poseljen že v drugem tisočletju pr. n. št. Iliri so tu imeli svojo utrdbo, Rimljani so jo porušili in zgradili svoj refugij, Slovani pa so jo ob prihodu znova porušili. Šele v poznem srednjem veku je na teh temeljih zraslo fevdalno mesto plemiške družine Zlatonosović, leta 1461 pa je Tešanj prvič omenjen v pisnih virih – v pismu papeža Pija II. iz vatikanskega arhiva.
Osmansko in avstro-ogrsko obdobje
Pod osmansko oblastjo je bila trdnjava temeljito prezidana: zgrajena je bila Krnja kula na mestu starejšega donžonskega stolpa, cisterna za 70.000 litrov vode z odprtinami za topove, Dizdareva kula, tabija s premerom 23 metrov s tunelom skozi sredino in kazamati ob straneh ter zaščitni zid, dolg 90 metrov. Avstrijska vojska princa Evgena Savojskega je leta 1697 trdnjavo tri dni neuspešno oblegala, nato pa se umaknila proti Slavoniji – kar dovolj govori o njeni odpornosti. Leta 1840 je bila opuščena, ob vznožju pa je tedaj zrasla sahat-kula kot tihi pričevalec menjave obdobij.
