Frančiškanski samostan v Fojnici
Opis
Frančiškanski samostan Svetega Duha v Fojnici ni le verski objekt, temveč pravi varuh bosanske državnosti in kulture skozi stoletja. Od prihoda frančiškanov v 14. stoletju, v času rudarskega razcveta, je ta samostan postal osrednja točka izobraževanja in duhovnosti. Njegov pomen presega lokalne okvire, saj so prav fojniški frančiškani skozi zgodovino predstavljali most med različnimi kulturami in oblastmi ter ohranjali identiteto in pismenost ljudstva. Danes, na pobočjih hriba Križ, samostan s svojim muzejem in knjižnico predstavlja eno najpomembnejših kulturnih ustanov v Bosni in Hercegovini.
Muzej in arhiv samostana hranita eksponate, ki pričajo o tisočletjih življenja na teh območjih, od orožja iz 11. stoletja pr. n. št. do razkošnih narodnih noš. Vendar imata dva predmeta poseben status:
Ahdnama (1463): Listina sultana Mehmeda II. Fatiha, izdana na polju Milodraž, s katero je bila frančiškanom zagotovljena svoboda izpovedovanja vere in varnost. Ta dokument velja za enega najstarejših dokumentov o človekovih pravicah v zgodovini.
Plašč fra Anđela Zvizdovića: Po izročilu je to plašč, ki ga je nosil gvardijan med znamenitim srečanjem s sultanom, kar simbolizira pogum in modrost bosanskih frančiškanov v najtežjih časih.
Zgodovina in obstoj
Frančiškanski samostan v Fojnici je prehodil dolgo pot od skromne hišice na Pazarišču do enega kulturno najpomembnejših frančiškanskih kompleksov v Bosni in Hercegovini. Fratri so se skozi stoletja selili, bili uničevani in se vračali: leta 1502 so sredi gostega gozda pod hribom Križ postavili temelje, na katerih stoji tudi današnji samostan.
Osmanski pregoni katolikov leta 1524 so porušili tako cerkev kot samostan, vendar so frančiškani vedno našli pot nazaj. Sedanji kompleks iz leta 1863 je delo projektanta Anteja Cicilianija iz Trogirja, gradnjo pa so vodili domači in dalmatinski mojstri. Zaporedne razširitve leta 1940 in 2001 so mu dale današnjo podobo.
Muzej in vsebine
